{"id":1848,"date":"2019-03-01T07:50:47","date_gmt":"2019-03-01T06:50:47","guid":{"rendered":"https:\/\/survivingart.com\/?p=1848"},"modified":"2019-03-11T16:58:27","modified_gmt":"2019-03-11T15:58:27","slug":"razlikovanje-med-pojavom-in-pojmom-umetnosti-ali-vprasanje-kaosa-in-reda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/survivingart.com\/si\/2019\/03\/01\/razlikovanje-med-pojavom-in-pojmom-umetnosti-ali-vprasanje-kaosa-in-reda\/","title":{"rendered":"Razlikovanje med pojavom in pojmom umetnosti ali vpra\u0161anje kaosa in reda"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n

Da za\u010dnemo raziskavo razlike med pojmom in pojavom, je treba sprva odgovoriti na zelo pomembno vpra\u0161anje zaznavanja. S tem mislimo na zaznavanje posameznika, seveda pa so ugotovitve na ravni posameznika v veliki meri uporabne tudi v kontekstu kolektivne percepcije ljudi, kar bomo bolj razdelali v nadaljevanju. Na\u0161e dojemanje je tisto, ki definira kako nekaj je in kako ni, in dopu\u0161\u010da vpra\u0161anja, kot so kaj je oz. ni in zakaj nekaj je oz. ni. To razlikovanje je tudi eden glavnih krivec za napa\u010dno predstavljeno problematiko vpra\u0161anja vrednotenja statusa umetni\u0161kosti dolo\u010denega predmeta in posledi\u010dnih te\u017eav z iskanjem kakovostnih odgovorov na to vpra\u0161anje.<\/p>\n

Treba je razumeti, da \u010dlove\u0161ko bitje ne vidi \u017eivljenja (predmetov, oseb, celo pojmov) kot to, kar so \u2014 se pravi predmeti, osebe, pojavi \u2014 ampak kot funkcije, ki jih le-ti zanj(o) predstavljajo. S tem seveda ne \u017eelimo povedati, da smo ra\u010dunalniki iz matrice, ki svoje okolje dojemamo kot skupek ena\u010db, ampak, da je vse, s \u010dimer smo v stiku, v najbolj bazi\u010dnem pogledu razdeljeno na dve podro\u010dji, za kateri imamo mnogo imen. Taoizem ju imenuje jin (kaos) in jang (red), kr\u0161\u010danstvo dobro in slabo, splo\u0161no pa jima lahko nadenemo imenovalca ovira in pripomo\u010dek (s primeri ne \u017eelimo predstaviti tematike kot striktno vezano na teologijo, po enakem principu namre\u010d deluje tudi na\u0161 pravosodni sistem). Med ovire spada vse, kar nas pri doseganju na\u0161ih ciljev ovira, nasprotno temu je vse, kar nam pri doseganju ciljev koristi.<\/p>\n

Vzemimo za primer vre\u010dke, ki jih ponujajo trgovine pri nakupu sadja in zelenjave. Ta predmet od to\u010dke, ko ga odtrgamo s stojala, do to\u010dke, ko pridemo domov, opravlja svojo nalogo \u2014 funkcijo vre\u010dke. Ko pa iz nje vzamemo kupljeno zelenjavo in le-to pospravimo v hladilnik, vre\u010dka prestopi iz reda v kaos (pod pogojem, da od nje nimamo ve\u010d koristi). Tak\u0161no vre\u010dko odvr\u017eemo v smetnjak. Predmet, ki je \u0161e pred kratkim slu\u017eil dolo\u010denemu namenu, sedaj za nas le-to funkcijo izgubi in postane neklasificiran, in s tem tuj. Seveda smo za tak\u0161ne predmete ustvarili svoj klasifikator \u2014 pojem smeti. Smet pa predstavlja kaos, nekaj, kar je treba \u010dim prej odstraniti iz na\u0161ega \u017eivljenja. Vre\u010dki nismo spremenili njenih fizi\u010dnih lastnosti, ni izgubila svojo, lahko bi rekli vrojeno funkcijo (v sebi nositi predmete), jedrno se je spremenilo zgolj na\u0161e dojemanje tega predmeta. In to zgolj zaradi spremembe na\u0161ega zaznavanja njegove funkcionalnosti. Prav tu pa je tudi te\u017eava, ki ote\u017euje pogovore o evalvaciji umetnosti.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\n
\n

Umetnost kot pojav je subjektivna. Beseda subjektivno pa ne pomeni ni\u010d drugega kot druga\u010dno razbiranje funkcij predmetov (s katerimi smo v stiku) od npr. na\u0161ih kolegov, prijateljev itd. Pojem umetnost tukaj uporabljamo v obliki njegove splo\u0161ne uporabe v dru\u017ebi. Ne glede na to, ali se ali se ne zavedamo, ve\u010dino \u010dasa ne govorimo o pojmu umetnosti, \u010deprav se mogo\u010de kdaj zdi tako, ampak o pojavu. Ko govorimo o fiziki npr., govorimo o dolo\u010denih ena\u010dbah in funkcijah, ne o pojmu fizike same, in ko govorimo o umetnosti, govorimo o dolo\u010denih um. delih, ki jih (zavestno ali nezavestno) dr\u017eimo v delovnem spominu, ta pa diktirajo na\u0161o percepcijo o tem, kaj za nas umetnost je.<\/p>\n

Tu je mo\u010d opaziti razliko med predmetom kot tak\u0161nim in predmetom kot funkcijo (kot orodjem). Ljudje ne dojemamo sveta kot skupek predmetov, temve\u010d kot skupek orodij, skupek funkcij, ki v dolo\u010denem trenutku za nas opravljajo koristno delo, v drugem pa nas zavirajo. Tako pa sedaj razi\u0161\u010dimo glavno misel tega poglavja, namre\u010d razliko med pojmom in pojavom.<\/p>\n

Pojavi so vse, kar je \u010dutno zaznavno, pojmi pa so miselne tvorbe. Ironi\u010dno prav s prej\u0161njim primerom nakazujemo, da, vsaj za nas, v resnici ni pojavov, obstajajo zgolj pojmi. In tu je zelo pomembna misel, da podrobna klasifikacija pojma niso njegove fizi\u010dne lastnosti \u2014 gugalnica in \u0161tor si ne delita mnogo fizi\u010dnih lastnosti, oba pa lahko opravljata funkcijo ne\u010desa, na kar lahko sedemo. O tem nam pravi slika Ceci n’est pas une pipe (To ni pipa) umetnika Ren\u00e9ja Magritta, ki, kot pravi napis na delu, ni zares pipa. Kljub svoji izraziti podobnosti s pravim predmetom, ostaja zgolj podoba le-tega \u2014 upodobljena iluzija predmeta, namenjenega kajenju tobaka, ki ni zmo\u017ena opravljati njegove funkcije. Prav tako to delo, kljub temu da je slavljeno kot eno izmed mnogih odli\u010dnih umetni\u0161kih del, ne predstavlja pojma umetnosti, saj je umetnost tudi performance Marine Abramovi\u0107z naslovom The Hero (Junak); umetnost je prav tako serija pik\u010dastih del umetnika Damiena Hirsta itd. Pojava umetnosti (kot vse ostale pojave) seveda ni mogo\u010de definirati s pomo\u010djo njegovih \u00bbobjektivnih\u00ab lastnosti \u2014 vse so namre\u010d pogojene subjektivni interpretaciji.<\/p>\n

Ta besedna zveza pa ne pomeni ni\u010d drugega kot skupek ovirajo\u010dih in pomo\u017enih lastnosti dolo\u010denega pojava, prastaro vpra\u0161anje o dobrem in slabem (zlu). Kar je dobro za nas, ni nujno dobro za druge, saj se na\u0161e potrebe (in temu primerno tudi pri\u010dakovanja in\u017eelje, ki jih \u010dutimo od dolo\u010denega pojava) razlikujejo od drugih. Od tod izvirajo rek Za nekoga smetje, za drugega zaklad. in podobne fraze, vse opisujo\u010de eno in isto lastnost sveta \u2014 fizi\u010dne lastnosti pojavov ne definirajo na\u0161e (dojemljive) realnosti, njihove funkcije v povezavi z na\u0161imi nameni pa.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\n
\n

S to mislijo pa tudi odpiramo debato o pomenu pojma umetnosti. \u010ce bi iskali definicijo pojava umetnosti, bi se zna\u0161li v brezizhodnem krogu subjektivnega dojemanja sveta,\u010digar definicij bi bilo prav toliko kot posameznikov, vklju\u010denih v debato. \u010ce pa se raje vpra\u0161amo o pojmih, ki so zgolj klasifikatorji oz. imena funkcij dolo\u010denih pojavov, pa smo zmo\u017eni najti mnogo bolj funkcionalne odgovore na svoja vpra\u0161anja, saj v banalnem primeru razlikovanja med stolom in mizo obiskovalcu iz drugega planeta ne bi bilo takoj jasno, zakaj zgolj dolo\u010dena vi\u0161ina predmeta diktira popolnoma druga\u010dno klasifikacijo le- tega oz. lahko bi se vpra\u0161al, od katere vi\u0161ine naprej je lahko visoki barski stol brez naslonja\u010da klasificiran kot mizica in kdaj se manj\u0161a mizica za v dnevno sobo lahko spremeni v sede\u017e?<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Da za\u010dnemo raziskavo razlike med pojmom in pojavom, je treba sprva odgovoriti na zelo pomembno vpra\u0161anje zaznavanja. S tem mislimo na zaznavanje posameznika, seveda pa so ugotovitve na ravni posameznika v veliki meri uporabne tudi v kontekstu kolektivne percepcije ljudi,…<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[49],"tags":[],"class_list":["post-1848","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-blog-si"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1848","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1848"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1848\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1848"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1848"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1848"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}