Katerokoli umetni\u0161ko delo lahko razdelimo na tri dimenzije obstoja. Na ontolo\u0161ko objektivno dimenzijo predmeta oz. pojava in dve ontolo\u0161ko subjektivni dimenziji: recipro\u010dno-sintakti\u010dno in semanti\u010dno (ki sta popolnoma odvisni od gledalca in njegovih oz. njenih zmo\u017enosti).<\/p>\n
Ontolo\u0161ko objektivno dimenzijo predmetne realnosti pojavov sestavljajo vse, od gledalca neodvisne lastnosti \u2014 vse fizikalne lastnosti, ki jih predmeti oz. pojavi imajo.<\/p>\n
Recipro\u010dno-sintakti\u010dno dimenzijo predstavljajo vse zmo\u017enosti, ki jih ontolo\u0161ka dimenzija dela lahko ponuja gledalcu in bazirajo na subjektovi pozornosti, sposobnosti ter zmo\u017enosti \u010dutnega dojemanja. Recipro\u010dni del lahko razumemo kot lastnosti pojavov, ki v nas spro\u017eajo dolo\u010dene \u010dutne odzive in \u010dustvena stanja; vsa \u010dutna izkustva, ki nastanejo pri do\u017eivljanju pojava, npr. zmo\u017enost bazi\u010dnega do\u017eivljanja barvnih ploskev, in \u010dustvena stanja, ki ob tem lahko nastanejo. Sintakti\u010dni del pa lahko razumemo kot lastnost pojavov, da v nas spro\u017eajo dolo\u010dene bazi\u010dne mentalne odzive preko sintakti\u010dnih vrednosti; vsi bazi\u010dni mentalni procesi, kot so npr. razbiranje in razlikovanje med razli\u010dnimi pojavi in sposobnost prepoznavanja abstraktnih matemati\u010dnih in drugih lingvisti\u010dnih orodij \u2014 simbolov. Recipro\u010dno \u010dutne in sintakti\u010dne zaznavne lastnosti, ki jih pojav ima, so nujne za nastanek semanti\u010dne dimenzije, vendar same po sebi ne zado\u0161\u010dajo.<\/p>\n
Semanti\u010dno dimenzijo namre\u010d predstavljajo vse sposobnosti subjektovega razumevanja recipro\u010dno-sintakti\u010dne dimenzije, v obliki njenih pomenov zanj oz. zanjo. Semanti\u010dna dimenzija je dimenzija funkcij, ki bazira na vseh faktorjih recipro\u010dno-sintakti\u010dne dimenzije, vendar z dodatnim faktorjem namena. Brez namena se ne more ustvariti kontekst, v katerem bi lahko subjekt v povezavi s pojavom ustvaril semanti\u010dne vrednosti oz. funkcije. To misel temeljim na dveh prepri\u010danjih: sintaksa ne zado\u0161\u010da za nastanek semantike in sintaksa je pojav, ki je odvisen od gledalca. Brez gledalca ni sintakse in tudi ni semantike. Tukaj se pojavijo kvalitativna vpra\u0161anja etike in estetike o dobrem in slabem oz. kaosu in redu. Sintakti\u010dno-recipro\u010dna in semanti\u010dna dimenzija se sicer v kontekstu subjektovega dojemanja pojavov dogajata so\u010dasno, vendar ju predstavljam lo\u010deno, saj njuna lo\u010ditev olaj\u0161a razlago pojavov in pojma umetnosti.<\/p>\n
Kot dopolnitev razlagi recipro\u010dno-sintakti\u010dne in semanti\u010dne dimenzije, bi omenil tudi delitev simbolov v obeh dimenzijah. V nalogi sem te predstavil deljene na naravno in umetno simboliko \u2014 zaradi bolj\u0161e jasnosti pa bom raje govoril o recipro\u010dno-sintakti\u010dni in semanti\u010dni simboliki. Recipro\u010dno-sintakti\u010dna simbolika je vpra\u0161anje sli\u010dnosti med recipro\u010dno-sintakti\u010dnimi lastnostmi predmetov in pojavov, semanti\u010dna simbolika pa vpra\u0161anje sli\u010dnosti med semanti\u010dnimi lastnostmi teh predmetov in pojavov. Za voljo svojega zagovora bi \u017eelel zgolj izpostaviti ta dva nivoja delovanja simbolike oz. orodja asociacije, saj menim, da je povr\u0161no razlikovanje med semiotiko in semantiko eden izmed razlogov za problematiko razlikovanja med sintakso in semantiko. Zmo\u017enost prepoznavanja umetni\u0161kega statusa predmetov in pojavov ne temelji zgolj v semanti\u010dni obravnavi simbolov, temve\u010d tudi v recipro\u010dno-sintakti\u010dni semioti\u010dni obravnavi njihovih \u010dutno in \u010dustveno zaznavnih lastnosti.\u00a0<\/span><\/p>\n Zdru\u017eitev obeh dimenzij prepoznavanja umetni\u0161kosti predmetov in pojavov, pa sem v nalogi opisal preko orodja treh metagledalcev: prvoosebnega, drugoosebnega in tretjeosebnega gledalca.<\/p>\n Prvoosebni gledalec je subjektova zmo\u017enost biti pozoren oz. pozorna in imeti dolo\u010dene namene in \u017eelje po uresni\u010ditvi teh namenov; vse to ustvarja subjektovo recipro\u010dno-sintakti\u010dno dimenzijo in vzpostavi zmo\u017enost za nastanek semanti\u010dne dimenzije. Prvoosebni gledalec namre\u010d ustvari bazi\u010dno konceptualizacijo kaosa in reda, preko primarne disonance \u2014 lo\u010ditve od svoje matere in izkustva obstoja pojavov, ki so ne-on oz. ne-ona. Prvoosebni gledalec je zmo\u017enost percepcije.<\/p>\n Drugoosebni gledalec je subjektovo dejanje projiciranja vseh njemu oz. njej dosegljivih (tudi represivnih) konceptualizacij kaosa in reda na pojav. Tu se pojavi orodje jezika in z njim vsebinski razvoj subjektove semanti\u010dne dimenzije. Drugoosebni gledalec je dejanje percepcije.<\/p>\n Tretjeosebni gledalec pa je subjektova zmo\u017enost mentalnih simulacij oz. misli dejanj projiciranja in ves nabor le-teh, ki nastane tekom \u017eivljenja. Ta mehanizem sestavljajo vse subjektove konceptualizacije kaosa in reda \u2014 mehanizem sam pa slu\u017ei kot orodje percepcije, s katerim drugoosebni gledalec omogo\u010da subjektovo do\u017eivljanje stvarnosti.<\/p>\n Vse te simulacije oz. misli sem predstavil kot gradnike dolo\u010denih ideolo\u0161kih tvorb in predpostavil posebno ideolo\u0161ko tvorbo, ki sem jo poimenoval absolutna ideologija. Razlikovanje med ideologijo in absolutno ideologijo je vpra\u0161anje funkcionalne omejitve asociativnega mehanizma percepcije. \u010ce npr. pri percepciji predmeta, subjekt le-tega uspe prepoznati kot stol, so mehanizmi percepcije gledalca omejeni na bazi\u010dno kombinacijo razbiranja \u010dutno zaznavnih lastnosti in semanti\u010dnih vrednosti predmeta, ki so potrebne za njegovo funkcionalno klasifikacijo. Razlikovanje med stolom in stolom modela Rex npr., se razlikuje zgolj v koli\u010dini potrebnih \u010dutno zaznavnih in semanti\u010dnih vrednosti, ki jih predmet ima za subjekt, ta koli\u010dina pa je vedno funkcionalno omejena glede na subjektov namen razbiranja. Tako je za namen sedenja dovolj zgolj prepoznavanje predmeta kot stol oz. orodje za sedenje, lahko pa je namen prepoznati predmet kot to\u010dno dolo\u010den model stola (Rex), iz to\u010dno dolo\u010dene produkcijske serije iz leta 1952, ko ga je Niko Kralj prvi\u010d zasnoval, in povrh temu \u0161e kot popolnoma nepo\u0161kodovan in v originalnem stanju \u2014 recimo za namen licitacije.\u00a0<\/span><\/p>\n Absolutna ideologija pa se razlikuje od katerekoli ideolo\u0161ke tvorbe, ker namen razbiranja dolo\u010denega predmeta oz. pojava ni funkcionalno omejen. Druga\u010de kot pri prej omenjenemu primeru kompleksnej\u0161ega na\u010dina percepcije predmeta, namen absolutno ideolo\u0161ke percepcije ni nikoli zadovoljen. Tako postanejo pomembni vsi \u010dutno zaznavni in semanti\u010dni aspekti dolo\u010denega predmeta oz. pojava in namen njegovega razbiranja postane enak funkciji razbiranja samega \u2014 asociaciji. V tem primeru se predmet oz. pojav zanimanja lahko spremeni v umetni\u0161ki predmet oz. pojav. Moja teza je, da je to mehanizem, s katerim razbiramo predmete oz. pojave kot umetni\u0161ke.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Katerokoli umetni\u0161ko delo lahko razdelimo na tri dimenzije obstoja. Na ontolo\u0161ko objektivno dimenzijo predmeta oz. pojava in dve ontolo\u0161ko subjektivni dimenziji: recipro\u010dno-sintakti\u010dno in semanti\u010dno (ki sta popolnoma odvisni od gledalca in njegovih oz. njenih zmo\u017enosti). Ontolo\u0161ko objektivno dimenzijo predmetne realnosti…<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[49],"tags":[],"class_list":["post-1896","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-blog-si"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1896","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1896"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1896\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1896"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1896"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/survivingart.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1896"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}